Vse je v življenju prvič. Tako sem jaz imela prvo vožnjo z helikopterjem, ko sem opravljala prakso na Brniku. Moram reči, da tega resnično nisem pričakovala in da sem bila šokirana, ko so mi podarili polet z helikopterjem. Bila sem mlada in seveda nisem razmišljala, kako se bom počutila, ampak sem takoj pristala na polet. Tako smo se dogovorili za uro in šli.
Moram reči, da me je bilo strah, ampak sem uživala. Ko smo se vozili približno 15 minut, pa je meni postajalo vse bolj slabo. Nisem vedela, kaj točno se dogaja, ampak lebdenja nisem prenesla. Tako sem postajala vedno bolj bleda, kar je opazil tudi voznik in mi ponudil vrečko. Kar naenkrat moj polet ni bil več to, kar sem pričakovala. Borila sem se z slabostjo, ki pa je minila takoj, ko nismo več lebdeli na mestu. Tako sem potem spet začela uživati, polet je bil res lep. Pogledali smo si vse slovenske meje in preleteli Triglav. Nekateri morajo za to plačati, tega sem se zavedala, da je ta polet zame zastonj.
Na koncu sem se zahvalila za polet in povedala, da sem vseeno uživala, čeprav mi je bilo slabo, ker je bila k sreči slabost kratkotrajna. Kako bom odreagirala naslednjič, če bom imela spet možnost poleta pa ne vem. Ali me bo premagala želja po poletu, ali pa bom razmišljala o slabosti in se bom leta raje odpovedala. Vse je odvisno od počutja in če bom to možnost še sploh kdaj imela. Kot pa se poznam, bom šla ponovno. …