Že kar nekaj let ima moja mama krčne žile. O njih ne govori veliko, opazila sem edino, da zadnje čase ne rada hodi na morje, ker zaradi krčnih žil ni rada v kopalkah. Ko sem enkrat videla njene krčne žile, pa sem jo vprašala, zakaj ne nosi kompresijske nogavice, ker pomagajo. Res je nisem nikoli videla, da bi nosila kompresijske nogavice in če ima takšne žile, res ne razumem zakaj ne.
Povedala mi je, da če nosi kompresijske nogavice jo potem srbi koža in ne prenese tega občutka. Tako že vrsto let ne nosi ničesar, da bi si sama pomagala glede krčnih žil. Ker tega enostavno nisem razumela, sem jo kar malo kregala, ker mi ni bilo jasno, da ona ne nosi nogavic, ker jo srbi. Videla sem tudi, da ima zelo suho kožo. Tako sem ji rekla, da jo mogoče srbi koža, ker ima tako suho. Naj si magari nekaj dni maže noge z vlažilno kremo in si potem obleče kompresijske nogavice, mogoče pa ji bo potem boljše. Sploh me ni hotela poslušati. Videti je bilo, da se je sprijaznila z tem, da ima krčne žile.
Na morje noče več hoditi, v kratkih hlačah je nisem videla že kar nekaj časa, čeprav bi ji lahko kompresijske nogavice pomagale, ona ima raje dolge hlače in živi s tem. Potem sem ji svetovala, da naj gre na pregled in kasneje na zdravljenje, pa tudi noče slišati o tem prav nič. Tako sem se tudi jaz sprijaznila s tem in je niti več ne sprašujem. Sedaj vidim, da nima smisla. Res pa je, da bi ji kompresijske nogavice lahko še kako pomagale, vendar ona jih noče niti poskusiti, ker se spominja, kako so jih šle na živce. Tako bo raje živela tako in vedno nosila dolge obleke in dolge hlače. Vsak je gospodar svojega telesa.…
Končno je prišel čas, tudi za nas, da si privoščimo nekaj zase in začnemo počasi uživati življenje, zato sva si z možem privoščila plovilo Beneteau, ker sva si ga že dolgo po tihem želela. Mi smo živeli zelo skromno, ker nam v življenju nihče ni mogel pomagati. Tako sva vedno bila sama za vse. Tako sva se potem navadila, da vse rešujeva sama. Tudi, ko sva si ustvarila družino, nama nihče ni pomagal pri varstvu, oba sva imela sestre, ki pa se niso prav nič zmenile za najine otroke. Seveda si žalosten, kajti tako bi lahko več uživala in imela več časa za poslovni uspeh, pa sva morala vse sama. Še danes se spominjam sprehoda ob morju, ko sva videla Beneteau plovilo in sva si ga oba želela. Takrat je mož predlagal rešitev za naju.