Po naključju sem opazila, da se barve za obrvi kar kopičijo v moji kopalnici. In prav tako tudi ostala ličila. Še nekaj let nazaj ni bilo skoraj nič tega pri meni doma, danes pa je videti kakor, da odpiram lepotni salon.
Zelo dolgo sem namreč imela obdobje, ko sem delala večino od doma in če sem že šla kam, se mi je zdelo enostavno vse, kar sem dala na obraz preveč. Navajena sem bila, da je moj obraz naraven, ker za doma nisem potrebovala naličenega obraza. In tako se je moja zaloga ličil spravila na le nujne izdelke. Potem ko sem bila pa vedno več med ljudmi pa sem opazila, da tisto, kar dam nase, je enako, kot da ne bi dala nič, ko sem pogledala druge in sebe in sem se odločila za nakup ličil. Ena izmed prvih stvari, ki sem jih kupila, so bile barve za obrvi, ker so bile moje enostavno presvetle. Pa še ravno takrat sem se odločala, da se bom pobarvala iz svetlih las nazaj na rjave. Obrvi sem si začela barvati, kupljene barve za obrvi so se izkazale za odlično rešitev obrvi. Priznam, da sem pri prvih nekaj nakupih zelo zmotila, ampak sem se zelo hitro naučila, na kaj moram biti pozorna. Odločila sem se tudi za umetne trepalnice, ker sem se naveličala vsak dan mučiti z barvanjem, predvsem pa mi ni bil odsev v ogledalu, ko sem bila doma všeč, če nisem imela vsaj namazanih z maskaro. Puder je bil vedno prisoten že prej, edino, pri senčilih in rdečilih za ustnice sem morala povečati zalogo.
Ne spomnim se pa, kako mi je uspelo najprej za barve za obrvi izbrati neko svetlo rjavo barvo, ki je moje obrvi obarvala oranžno. Ta izkušnje je bila res zabavna. Še bolj pa, ko sem s takimi obrvmi morala nazaj v drogerijo, da sem tam, kjer so bile barve za obrvi ponovno izbrala pravo.…