Že od nekdaj sem res zelo velik ljubitelj košarke. To sem kot otrok tudi treniral, vendar sem moral nehati, saj sem bil prenizke rasti, ter sem tako vedel, da ne bom moral uspeti v tem športu. A igranje se takrat ni končalo. Še vseeno sem se redno odpravljal na rekreacijo, ki smo jo igrali v šolski telovadnici. Bil sem namreč precej dober, ter sem lahko brez problema igral z ostalimi ljubitelji košarke. A celo leto sem komaj čakal, da se konča košarka v telovadnici, ter se začne ulična. Občutek, ko si zunaj in igraš, mi je bil vedno veliko bolj prijeten.
A zunanje igrišče, ki je bil odo občine, je imelo že od nekdaj en velik problem, oziroma dva. To je bila koš tabla na obeh koših. Ta je bila čisto premajhna. Če si malo zgrešil koš, je žoga že letela izven igrišče, ter je nisi moral rešiti, oziroma nisi moral dobiti tistega odboja. Zato smo kar nekaj časa “težili” občini, da nameni nekaj denarja igrišču, saj se s takšnimi koši res ni dalo igrati. Glede na to, da je bila kriva res samo koš tabla, ter bi morali menjati samo to, smo si mislili, da ne bo težav. A kar niso želeli opraviti tega nakupa. Ker pa nam je to že tako paralo živce, smo se odločili, da delo opravimo sami. Skupaj smo zbrali nekaj denarja, kar ni bil problem, ker nas je bilo toliko, ter smo kupili nove koše, oziroma table.
Tedaj smo občini samo sporočili, da jih bomo menjali, ter ni bilo težav. Neko popoldne smo se tedaj dobili, ter so se končno menjale koš table na obeh koših. Tedaj pa se je lahko končno začelo igrati tisto pravo ulično košarko. Nova koš tabla je namreč naredila res veliko razliko, tako da je postala igra veliko bolj zabavna in napeta. …